Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
"Doma imam družino in olimpijsko kolajno. To sem si od nekdaj želela," na pragu svojih petih olimpijskih iger razmišlja bronasta olimpijka Gloria Kotnik.
Pred štirimi leti se je Gloria Kotnik presenetljivo priključila slovenskemu festivalu osvajanja olimpijskih kolajn. Do 8. februarja 2022 namreč na tekmi svetovnega pokala ali velikih tekmovanjih ni niti enkrat stala na odru za zmagovalke. Priznava, da se je na tokratno olimpijsko pot prav zaradi brona iz Pekinga odpravila nekoliko bolj sproščeno. V tej sezoni resda ne blesti, saj se ji na tekmah svetovnega pokala še ni uspelo prebiti med najboljšo osmerico. “Zakaj se mi ne bi poklopilo prav na tekmi sezone,” se sprašuje 36-letna Velenjčanka, ki je svoj olimpijski krst doživela že leta 2010 v Vancouvru. Sledili so Soči, Pjongčang in Peking. Zdaj je v njenih mislih Milano-Cortina oziroma Livigno. Tja se je preselila v torek. Sprva jo je pričakal pravi snežni metež. Opravila je prve treninge. Danes se je na kratko preselila v sosednji Bormio, ki se že nastavlja toplim sončnim žarkom. Slovenske deskarje – ob bronasti Velenjčanki so tu še Rok Marguč, Žan Košir in Tim Mastnak tekma čaka v nedeljo.
Intervju: Gloria Kotnik
V nedeljo bodo minila štiri leta od tekme kariere in bronastega olimpijskega odličja. Kako živi so spomini?
Štiri leta je veliko, a v tem primeru je slika drugačna. Čustva so še vedno močna in živa. To je bila moja olimpijska pravljica. Kot otrok sem sanjala o olimpijski kolajni, še preden sem se zares zavedala, kaj to v resnici pomeni. S svojim dedkom, velikim športnim navdušencem, sem redno spremljala velika tekmovanja. Trenutek, ko športnik stopi na stopničko, je bil v mojih očeh vedno nekaj posebnega, čarobnega. Sanjala sem o tem, da bom tam stala tudi jaz. In sem!
Uspeh ima tudi predzgodbo. Niste klasični del slovenskega sistema. Veliko je bilo odvisno od družine, samoiniciative, odrekanja …
Da, ta pot je bila zagotovo težka, a me je veliko naučila. Gre za izkušnje, ki se nabirajo v mozaik ter naposled pridejo prav – v športu in življenju. Ob tem vprašanju se preprosto moram zahvaliti družini. Podpirala me je od prvega trenutka in se marsičemu odpovedovala. Zato sem vesela, da sem se uspeha v Pekingu lahko veselila z najbližjimi.
Vaša olimpijska zgodba je odmevala tudi zaradi materinstva. Kako usklajujete družino in športno kariero?
Priznam, da pogosto s težkim srcem odidem na pot. Sem mama. Menim, da je očetom športnikom to lažje storiti. Prav zaradi tega se trudim, da je sin Maj pogosto z mano na pripravah ali tekmovanjih. Drugače je. Imam manj časa za regeneracijo. A zame to ni slabost, temveč dodatna motivacija. Vesela sem, če sem lahko sinu vzor za življenje.
Petič potujete na olimpijske igre, prvič kot dobitnica kolajne. Ste zaradi tega bolj pomirjeni?
Doma imam družino in olimpijsko kolajno, kar sem si od nekdaj želela. Vsekakor sem bolj sproščena. Vseeno pa to ne zmanjšuje moje odločnosti. Tudi v Livignu želim pustiti dober vtis in se boriti za najvišja mesta.
Sva lahko bolj konkretna?
Nerada izpostavljam rezultatske cilje. Naj to ostanejo moji osebni cilji.
Spadate med najbolj izkušene olimpijce. Bo to vaš zadnji nastop pod mogočnimi petimi olimpijskimi krogi?
Vsake sezone in vsakega velikega tekmovanja se neizmerno veselim. V delo in te nastope vlagam vso razpoložljivo energijo. Nerada delam zaključke tam, kjer jih še ni. Pustimo se presenetiti. Če pa sem povsem realna in upoštevam vse okoliščine, lahko rečem, da obstaja precej velika verjetnost, da so to zadnje olimpijske igre.
Kako dobro poznate olimpijsko prizorišče?
Livigno ne gosti tekem svetovnega pokala. Kraj sicer poznam, saj sem se pred devetimi leti udeležila tekem evropskega pokala. A zdaj nas čaka povsem nova proga, ki je pripravljena predvsem za olimpijske igre. Pravijo, da je razgibana in vključuje različne elemente. V tem ne vidim nič slabega. Vse ima svoje prednosti in slabosti. Vse deskarke bomo v podobnem položaju.
Roko na srce, rezultati dosedanjega dela sezone niso najbolj obetavni.
Res je, ne gre tako, kot sem si zamislila. Deskanje ni slabo. Predvsem na treningih sem zelo hitra in konkurenčna. Večji izziv so tekme. Prave celote mi še ni uspelo sestaviti. Priznam, da sem zaradi tega malce nervozna. Kaj to pomeni pred tekmo sezone? Hitra sem, zato pravega razloga za večje skrbi ni. Bolj bi me skrbelo, če bi bila počasna, pa ne bi poznala pravega vzroka. Zdaj lahko upam, da se bo vse skupaj sestavilo na olimpijski dan.
Za konec še beseda ali dve o češki zimsko-športni dvoživki Ester Ledecki. Kakšen status uživa med deskarkami?
Ester je nekaj posebnega. Ne le zaradi kombiniranja alpskega smučanja in deskanja na snegu ter odličnih rezultatov. Ob njeni prisotnosti je namreč tekma nekoliko drugačna. Več se govori o njej, predvsem pa je obdana z veliko samostojno ekipo. Sicer pa o njej lahko govorim z izbranimi besedami. Je prijetna in zabavna oseba. Uživa v deskanju. V deskarskem svetu smo vedno veseli njene družbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!